Koleno je najbolj obremenjen sklepo v človeškem telesu, zato ni presenetljivo, da je pogosto podvrženo poškodbam. Med najpogostejše poškodbe kolena sodijo poškodbe sprednje križne vezi, meniskusa, medialne kolateralne vezi in pogačice. Te poškodbe so pogoste pri športnikih, lahko pa prizadenejo tudi splošno populacijo. V nadaljevanju si bomo ogledali najpogostejše poškodbe, njihove simptome, dejavnike tveganja, diagnostiko in možnosti rehabilitacije.
ANATOMIJA KOLENSKEGA SKLEPA
Koleno sestavljajo trij glavni kosti: stegnenica (femur), golenica (tibia) in pogačica (patella). Stegnenica in golenica se stikata v kolenskem sklepu, medtem ko pogačica leži pred sklepom in ščiti sklep ter omogoča učinkovitejše delovanje mišic kvadricepsa.
Kolenski sklep stabilizirajo štiri glavne vezi: sprednja križna vez (ligamentum cruciatum anterius – ACL), zadnja križna vez (ligamentum cruciatum posterius – PCL), medialna kolateralna vez (ligamentum collaterale tibiale – MCL) in lateralna kolateralna vez (ligamentum collaterale fibulare – LCL). Med stegnenico in golenico se nahajata dve hrustančni blazinici, medialni in lateralni meniskus (meniscus medialis in meniscus lateralis), ki delujeta kot amortizerja in pripomoreta k stabilnosti in gibljivosti kolenskega sklepa.
Koleno je podprto z močnimi mišicami, predvsem mišicami sprednjega dela stegna (kvadriceps) in zadnjega dela stegna (hamstring), ki omogočajo fleksijo in ekstenzijo kolena. Tetive in burze okoli kolena dodatno prispevajo k njegovi funkcionalnosti in zaščiti pred poškodbami.
NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE KOLENSKEGA SKLEPA
Poškodba sprednje križne vezi (ACL – ligamentum cruciatum anterius)
Sprednja križna vez (ACL) je ena od štirih glavnih vezi v kolenu in ima ključno vlogo pri stabilizaciji kolenskega sklepa. Poškodbe ACL so pogoste v športih, kjer so pogosti nenadni premiki, skoki in spremembe smeri, kot so nogomet, košarka in smučanje.
Simptomi poškodbe ACL vključujejo nenaden občutek pokanja ali trganja v kolenu, močno bolečino, oteklino, nestabilnost sklepa in omejeno gibljivost. Poškodba je običajno akutna in zahteva takojšnjo medicinsko pozornost. Dejavniki tveganja za poškodbo ACL vključujejo športne aktivnosti z visokim tveganjem, pomanjkljivo moč in stabilnost mišic okoli kolena, nepravilno tehniko pri športnih aktivnostih ter gensko predispozicijo.
Diagnostika poškodbe ACL vključuje klinični pregled, pri katerem zdravnik izvaja različne teste stabilnosti kolena, kot je Lachmanov test. Pogosto se uporablja tudi slikanje z magnetno resonanco (MRI), ki natančno prikaže poškodbo vezi.
Zdravljenje poškodbe ACL je lahko konzervativno ali kirurško, odvisno od resnosti poškodbe in aktivnosti pacienta. Konzervativno zdravljenje vključuje fizioterapijo ter kinezioterapijo z vajami za povrnitev gibljivosti, vajami za krepitev mišic okoli kolena in izboljšanje stabilnosti. Kirurško zdravljenje običajno vključuje rekonstrukcijo vezi. Pri kineziološkem pristopu je poudarek na postopni obremenitvi in stabilizaciji sklepa, kar vključuje vaje za moč, ravnotežje in propriocepcijo. Pomembno je tudi postopno vračanje v športne aktivnosti z natančnim nadzorom napredovanja.
Poškodba zadnje križne vezi (PCL – ligamentum cruciatum posterius)
Zadnja križna vez (PCL) se nahaja zadaj v kolenskem sklepu in pomaga pri stabilizaciji kolena, preprečuje prekomerno premikanje golenice nazaj glede na stegnenico.
Simptomi vključujejo bolečino v zadnjem delu kolena, oteklino, občutek nestabilnosti in težave pri hoji ali teku. Dejavniki tveganja vključujejo kontaktne športe, kot so nogomet, rugby in smučanje, ter nesreče, kot so prometne nesreče.
Diagnostika vključuje klinični pregled za oceno stabilnosti kolena in MRI za potrditev poškodbe vezi ter oceno njenega obsega.
Zdravljenje vključuje konzervativne metode, kot so počitek, led, protivnetna zdravila, opornice za stabilizacijo kolena in fizioterapijo. Pri hujših poškodbah je potrebna kirurška rekonstrukcija vezi. Kineziološki vidik zdravljenja vključuje vaje za krepitev mišic okoli kolena, izboljšanje gibljivosti in stabilnosti ter postopno vračanje k aktivnostim.
Poškodba meniskusa (meniscus medialis/lateralis)
Meniskus je hrustančna blazinica v kolenu, ki deluje kot amortizer med stegnenico in golenico. V kolenu sta medialni meniskus na notranji strani kolena in lateralni meniskus na zunanji strani kolena. Poškodbe meniskusa so pogosto posledica rotacijskih gibov kolena med obremenitvijo, kot se dogaja pri nogometu in tenisu.
Simptomi poškodbe meniskusa vključujejo bolečino v kolenu, oteklino, občutek zatikanja ali blokade sklepa ter omejeno gibljivost. Bolečina se pogosto pojavi med rotacijskimi gibi kolena ali pri počepih. Dejavniki tveganja vključujejo starost (obraba meniskusa je pogostejša pri starejših), športne aktivnosti z visoko obremenitvijo kolena, prekomerno telesno težo in nepravilno biomehaniko gibanja.
Diagnostika vključuje klinični pregled z različnimi testi, kot je McMurrayjev test, ter slikanje z MRI, ki jasno pokaže raztrganine meniskusa.
Zdravljenje poškodbe meniskusa je lahko konzervativno ali kirurško. Konzervativno zdravljenje vključuje fizioterapijo in kinezioterapijo z vajami za krepitev mišic okoli kolena in zmanjšanje obremenitve sklepa. Kirurško zdravljenje, kot je artroskopija, je indicirano pri hujših raztrganinah.
Poškodba medialne kolateralne vezi (MCL – ligamentum collaterale tibiale)
Medialna kolateralna vez (MCL) je glavna vez, ki stabilizira notranjo stran kolena. Poškodbe MCL so pogosto posledica neposrednega udarca v zunanjo stran kolena, kar povzroči raztezanje ali trganje vezi. Vez je torej lahko nategnjena, natrgana ali strgana.
Simptomi vključujejo bolečino in občutljivost na notranji strani kolena, oteklino, nestabilnost in omejeno gibljivost sklepa. Bolečina se običajno poveča ob obremenitvi in rotacijskih gibih kolena. Dejavniki tveganja vključujejo športne aktivnosti, pri katerih so možni neposredni udarci v koleno, nepravilna tehnika pri vadbi in šibke mišice okoli kolena.
Diagnostika poškodbe MCL vključuje klinični pregled in teste stabilnosti, kot je valgus test. MRI se uporablja za potrditev resnosti poškodbe in izključitev drugih poškodb kolena.
Zdravljenje poškodbe MCL je večinoma konzervativno in vključuje počitek, uporabo opornic, fizioterapijo ter kinezioterapijo, kjer se predpiše vaje za krepitev mišic in stabilizacijo sklepa. Kirurško zdravljenje je redko potrebno. Kineziološko zdravljenje vključuje postopno obremenitev kolena, vaje za ravnotežje in propriocepcijo ter krepitev mišic. Pomembno je tudi izobraževanje pacienta o pravilni tehniki gibanja in preprečevanju poškodb.
Poškodba lateralne kolateralne vezi (LCL – ligamentum collaterale fibulare)
Lateralna kolateralna vez (LCL) se nahaja na zunanji strani kolenskega sklepa in stabilizira koleno pri stranskih premikih. Poškodba LCL se običajno zgodi zaradi neposrednega udarca na notranjo stran kolena.
Simptomi vključujejo bolečino na zunanji strani kolena, oteklino, občutek nestabilnosti in omejeno gibljivost. Dejavniki tveganja vključujejo kontaktne športe, kot so nogomet, rugby in hokej, ter pretekle poškodbe kolena.
Diagnostika vključuje klinični pregled za oceno stabilnosti kolena in MRI za potrditev poškodbe vezi ter oceno njenega obsega.
Zdravljenje poškodb LCL vključuje konzervativne metode, kot so počitek, led, protivnetna zdravila, opornice za stabilizacijo kolena in fizioterapija. Pri hujših poškodbah je morda potrebna kirurška rekonstrukcija vezi. Kineziološki vidik zdravljenja vključuje vaje za krepitev mišic okoli kolena, izboljšanje stabilnosti in postopno vračanje k aktivnostim.
Poškodba pogačice (patela – patella)
Pogačica (patella) je majhna, a pomembna kost, ki se nahaja v sprednjem delu kolenskega sklepa. Deluje kot zaščita za kolenski sklep in kot vzvod za mišico kvadriceps, kar povečuje učinkovitost iztegovanja kolena. Poškodbe pogačice so lahko zelo boleče in med drugim vključujejo izpah, zlom in hondromalacijo pogačice.
A) Izpah pogačice (luxatio patellae)
Izpah pogačice se pojavi, ko pogačica izskoči iz svojega običajnega položaja v kolenskem sklepu, najbolj pogosto proti zunanji strani kolena.
Glavni simptomi izpaha pogačice vključujejo nenadno močno bolečino v kolenu, občutek, da pogačica na na svojem mestu, vidno deformiranost kolena, oteklino in težave pri iztegovanju kolena. Dejavniki tveganja za izpah pogačice vključujejo anatomske nepravilnosti (kot je visoko postavljena pogačica), šibke mišice kvadricepsa, športne aktivnosti z nenadnimi spremembami smeri in neposredne udarce v koleno.
Diagnostika izpaha pogačice vključuje klinični pregled, kjer zdravnik preveri položaj pogačice in stabilnost kolenskega sklepa. Rentgensko slikanje se uporablja za izključitev zlomov in oceno poškodb sklepnih površin. MRI lahko prikaže poškodbe mehkih tkiv, kot so vezi in hrustanec.
Zdravljenje izpaha pogačice je sprva konzervativno. Zdravnik običajno najprej ročno vrne pogačico na mesto (repozicija), nato pa sledi imobilizacija kolena. Kinezioterapija je pomembna za krepitev mišic kvadricepsa in stabilizacijo kolenskega sklepa. Vaje za ravnotežje in propriocepcijo so pomembne za preprečevanje ponovnega izpaha. Pri kineziološkem pristopu se uporablja postopno povečanje obremenitve z vajami, ki krepijo kvadriceps, izboljšujejo stabilnost kolena in ponovno vzpostavljajo funkcionalnost sklepa. V redkih primerih, kjer se izpahi ponavljajo, je morda potrebna kirurška stabilizacija pogačice.
B) Zlom pogačice (fractura patellae)
Zlom pogačice se pojavi, ko močan udarec ali padec neposredno na pogačico povzroči prelom kosti.
Simptomi zloma pogačice vključujejo močno bolečino spredaj v kolenu, oteklino, podplutbe, nezmožnost iztegovanja kolena in včasih vidno deformiranost ali nenormalno gibljivost pogačice. Dejavniki tveganja za zlom pogačice vključujejo kontaktne poškodbe, kot so padci z višine, prometne nesreče ali športne poškodbe z neposrednim udarcem v koleno. Osteoporoza lahko poveča tveganje za zlome zaradi krhkosti kosti.
Diagnostika zloma pogačice vključuje klinični pregled in rentgensko slikanje, ki jasno prikaže prelom kosti in omogoča oceno njegove resnosti. MRI se lahko uporabi za oceno poškodb mehkih tkiv in vezi.
Zdravljenje zloma pogačice je odvisno od vrste in resnosti zloma. Konzervativno zdravljenje vključuje imobilizacijo kolena z opornico ali mavcem, dokler se kost ne zaceli. Kirurško zdravljenje je potrebno pri premaknjenih zlomih in vključuje različne tehnike fiksacije, kot so vijaki, žice ali ploščice. Kineziološko zdravljenje po zlomih pogačice vključuje postopno obremenjevanje sklepa, vaje za gibljivost, krepitev mišic kvadricepsa in izboljšanje stabilnosti kolena.
C) Hondromalacija pogačice (chondromalacia patellae)
Hondromalacija pogačice je stanje, kjer pride do mehčanja in poškodbe hrustanca na zadnji strani pogačice, kar vodi v bolečino in vnetje.
Simptomi vključujejo bolečino spredaj v kolenu, ki se poslabša pri upogibanju kolena, počepih, hoji po stopnicah ali sedenju z upognjenimi koleni za daljše obdobje. Pogosta je tudi občutljivost in včasih občutek zatikanja ali pokanja v kolenu. Dejavniki tveganja vključujejo prekomerno obremenitev kolena (kot pri teku ali skakanju), nepravilno poravnavo pogačice, šibke mišice kvadricepsa, prekomerno telesno težo in poškodbe kolena v preteklosti.
Diagnostika vključuje klinični pregled, kjer zdravnik preveri občutljivost in gibljivost pogačice. MRI se uporablja za oceno stanja hrustanca in izključitev drugih vzrokov bolečine v kolenu.
Zdravljenje hondromalacije pogačice je običajno konzervativno in vključuje fizioterapijo ter kinezioterapijo za krepitev mišic kvadricepsa, izboljšanje gibljivosti kolena in zmanjšanje obremenitve na pogačico. Počitek, led in protivnetna zdravila pomagajo pri lajšanju simptomov. Kineziološki vidik zdravljenja vključuje postopno obremenjevanje kolena z vajami za stabilizacijo, krepitev in raztezanje mišic. Pomembno je tudi izobraževanje pacienta o pravilni tehniki vadbe in gibanja, da se zmanjša obremenitev na pogačico in prepreči nadaljnje poškodbe.
Distorsija kolena (distorsio genus)
Distorsija kolena, splošno znana kot zvin kolena, je poškodba, pri kateri pride do raztezanja ali trganja vezi, ki stabilizirajo kolenski sklep. Pogosto se pojavi zaradi nenadnega zasuka ali nepravilnega gibanja kolena med športno aktivnostjo ali nesrečo.
Simptomi distorzije kolena vključujejo bolečino, oteklino, občutek nestabilnosti, omejeno gibljivost in včasih podplutbe okoli kolena. Dejavniki tveganja vključujejo športne aktivnosti z visokim tveganjem za nenadne spremembe smeri, slabo fizično pripravljenost in pretekle poškodbe kolena.
Diagnostika distorzije kolena vključuje klinični pregled in oceno stabilnosti kolena. Za natančnejšo oceno poškodb vezi in mehkih tkiv se pogosto uporablja MRI.
Zdravljenje distorzije kolena je večinoma konzervativno in vključuje počitek, uporabo opornic, fizioterapijo ter kinezioterapijo za krepitev mišic in stabilizacijo sklepa ter postopno vračanje k aktivnostim.
Artroza kolena (arthrosis genus)
Artroza kolena, znana tudi kot osteoartritis kolena, je degenerativna bolezen, ki povzroča obrabo hrustanca v kolenskem sklepu. To vodi do bolečine, togosti in omejene gibljivosti.
Simptomi artroze kolena vključujejo bolečino med gibanjem in mirovanjem, oteklino, togost, zmanjšano gibljivost in včasih občutek pokanja ali brušenja v sklepu. Dejavniki tveganja vključujejo starost, prekomerno telesno težo, pretekle poškodbe kolena, ponavljajoče se obremenitve kolena in tudi gensko predispozicijo.
Diagnostika artroze kolena vključuje klinični pregled, rentgensko slikanje za oceno obrabe hrustanca in sprememb na kosteh ter MRI za podrobnejšo oceno stanja mehkih tkiv.
Zdravljenje artroze kolena vključuje kombinacijo konzervativnih in kirurških pristopov. Konzervativno zdravljenje vključuje fizioterapijo in kinezioterapijo za krepitev mišic okoli kolena, izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje obremenitve sklepa. Protivnetna zdravila in injekcije kortikosteroidov lahko pomagajo pri lajšanju simptomov. V naprednih primerih je lahko potrebna kirurška intervencija, kot je artroskopsko čiščenje sklepa ali zamenjava kolenskega sklepa.
Hondropatija hrustanca (chondropathia patellae)
Hondropatija hrustanca je stanje, pri katerem pride do poškodbe ali degeneracije hrustanca v sklepu, kar vodi do bolečine in vnetja.
Simptomi hondropatije hrustanca vključujejo bolečino spredaj v kolenu, ki se poslabša pri upogibanju kolena, počepih, hoji po stopnicah ali sedenju z upognjenimi koleni za daljše obdobje. Pogosta je tudi občutljivost in včasih občutek zatikanja ali pokanja v kolenu. Dejavniki tveganja vključujejo prekomerno obremenitev kolena, nepravilno poravnavo pogačice, šibke mišice kvadricepsa, prekomerno telesno težo in pretekle poškodbe kolena.
Diagnostika vključuje klinični pregled, kjer zdravnik preveri občutljivost in gibljivost sklepa. MRI je uporabno orodje za oceno stanja hrustanca in izključitev drugih vzrokov bolečine v kolenu.
Plika (plica synovialis)
Plika je ostanek embrionalnega tkiva v kolenskem sklepu, ki lahko v redkih primerih povzroča bolečine in vnetje, ko pride do draženja ali vnetja.
Simptomi plike kolena vključujejo bolečino v kolenu, občutek zatikanja ali klikanja v sklepu, oteklino in omejeno gibljivost. Dejavniki tveganja vključujejo ponavljajoče se obremenitve kolena, pretekle poškodbe kolena in anatomske nepravilnosti, ki povzročajo draženje plike.
Diagnostika plike kolena vključuje klinični pregled, pri katerem zdravnik preveri občutljivost in gibljivost kolena. MRI ali artroskopija se lahko uporabita za potrditev prisotnosti in stanja plike.
Zdravljenje plike kolena je običajno konzervativno in vključuje počitek, led, protivnetna zdravila in fizioterapijo za zmanjšanje vnetja in izboljšanje gibljivosti kolena. V redkih primerih, kjer konzervativno zdravljenje ni učinkovito, je morda potrebna artroskopska odstranitev plike. Kineziološki pristop vključuje vaje za krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti in stabilizacijo kolenskega sklepa.
Burzitis (bursitis genus)
Burzitis je vnetje burze, majhne s tekočino napolnjene vrečke, ki zmanjšuje trenje med mišicami, tetivami in kostmi v kolenskem sklepu.
Simptomi burzitisa vključujejo bolečino in oteklino na prizadetem območju, občutljivost na pritisk in omejeno gibljivost sklepa. Dejavniki tveganja vključujejo ponavljajoče se obremenitve kolena, dolgotrajno klečanje, okužbe in pretekle poškodbe kolena.
Diagnostika burzitisa kolena vključuje klinični pregled, ultrazvok ali MRI za oceno stanja burze in izključitev drugih vzrokov bolečine.
Zdravljenje burzitisa kolena vključuje počitek, led, protivnetna zdravila in fizioterapijo za zmanjšanje vnetja in bolečine. V nekaterih primerih je potrebna aspiracija tekočine iz burze ali injekcija kortikosteroidov. Kineziološki pristop vključuje vaje za krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje obremenitve kolena.
Patelarna tendinopatija (tendinopathia patellaris)
Patelarna tendinopatija, znana tudi kot skakalno koleno, je poškodba tetive kvadricepsa, ki se pripenja na pogačico. Pojavi se zaradi prekomernih obremenitev in ponavljajočih se skokov.
Simptomi vključujejo bolečino na spodnjem delu pogačice, oteklino in občutljivost na pritisk. Bolečina se poslabša med skakanjem, tekom in hojo po stopnicah. Dejavniki tveganja vključujejo športe z veliko skakanja, kot so košarka, odbojka in atletika, ter nepravilno biomehaniko gibanja.
Diagnostika vključuje klinični pregled, ultrazvok ali MRI za oceno stanja tetive in izključitev drugih vzrokov bolečine.
Zdravljenje vključuje počitek, led, protivnetna zdravila, fizioterapijo za zmanjšanje bolečine ter kinezioterapijo za krepitev tetive ter izboljšanje tehnike skakanja in teka. Kinezioterapija vključujejo predvsem izometrične in ekscentrične vaje za krepitev tetive, izboljšanje gibljivosti, zmanjšanje morebitnih nesorazmerij in postopno vračanje k športnim aktivnostim.
Iliotibialni sindrom (syndroma iliotibialis)
Iliotibialni sindrom (ITBS) je vnetje ali draženje iliotibialnega trakta, debele tetive, ki poteka od kolka do kolena. Pojavi se zaradi preobremenitve in ponavljajočih se gibov.
Simptomi vključujejo bolečino na zunanji strani kolena, ki se poslabša med tekom in občutek zatikanja tetive. Dejavniki tveganja vključujejo mišično nesorazmerje v kolku, tek na dolge razdalje, nepravilno tehniko teka, slabo obutev in prekomerno pronacijo stopala.
Diagnostika vključuje klinični pregled, ultrazvok ali MRI za oceno stanja tetive in izključitev drugih vzrokov bolečine.
Zdravljenje vključuje počitek, led, protivnetna zdravila, fizioterapijo za zmanjšanje bolečine ter kinezioterapijo za odpravljanje mišičnih nesorazmerij in zmanjšanje napetosti iliotibialnega trakta. V nekaterih primerih je potrebna tudi korekcija tehnike teka in uporaba ortopedskih vložkov.
Patelofemoralni sindrom (syndroma patellofemoralis)
Patelofemoralni sindrom je bolezensko stanje, pri katerem pride do bolečine spredaj v kolenu zaradi nepravilnega gibanja ali obremenitve pogačice v patelofemoralnem sklepu.
Simptomi vključujejo bolečino spredaj v kolenu, ki se poslabša pri upogibanju kolena, počepih, hoji po stopnicah ali sedenju z upognjenimi koleni za daljše obdobje. Dejavniki tveganja vključujejo prekomerno obremenitev kolena, nepravilno poravnavo pogačice, šibke mišice kvadricepsa in pretekle poškodbe kolena.
Diagnostika vključuje klinični pregled, rentgensko slikanje in MRI za oceno stanja patelofemoralnega sklepa ter izključitev drugih vzrokov bolečine.
Zdravljenje vključuje počitek, led, protivnetna zdravila, fizioterapijo ter kinezioterapijo za krepitev mišic kvadricepsa, izboljšanje gibljivosti kolena in zmanjšanje obremenitve na pogačico. Kineziološki vidik zdravljenja vključuje tudi izobraževanje pacienta o pravilni tehniki vadbe in gibanja.
Osgood-Schlatter sindrom (syndroma Osgood-Schlatter)
Osgood-Schlatter sindrom je bolezensko stanje, ki prizadene mlade športnike med rastjo. Pojavi se zaradi prekomernega obremenjevanja tetive kvadricepsa, ki se pripenja na golenico, kar povzroči vnetje in bolečino na spodnjem delu kolena.
Simptomi vključujejo bolečino in oteklino na sprednji strani kolena, tik pod pogačico, ki se poslabša med fizično aktivnostjo in ob pritisku. Dejavniki tveganja vključujejo športne aktivnosti z veliko skakanja in tekov, kot so košarka, odbojka in atletika, preveliko obremenitev ter hitro rast v puberteti.
Diagnostika vključuje klinični pregled in rentgensko slikanje za potrditev prisotnosti vnetja in izključitev drugih vzrokov bolečine.
Zdravljenje vključuje počitek, led, protivnetna zdravila, fizioterapijo za zmanjšanje vnetja in kinezioterapijo za krepitev tetive in prilagajanje aktivnosti.
Tendinopatija kvadricepsa (tendinopathia quadriceps)
Tendinopatija kvadricepsa je poškodba tetive kvadricepsa, ki se pripenja na zgornji del pogačice. Pojavi se zaradi prekomernih obremenitev in ponavljajočih se gibov.
Simptomi vključujejo bolečino nad pogačico in občutljivost na pritisk, ki se poslabša med skakanjem, tekom in hojo po stopnicah. Dejavniki tveganja vključujejo športe z veliko skakanja ali počepanja, kot so košarka, odbojka in atletika, ter nepravilno tehniko vadbe.
Diagnostika vključuje klinični pregled, ultrazvok ali MRI za oceno stanja tetive in izključitev drugih vzrokov bolečine.
Zdravljenje vključuje počitek, led, protivnetna zdravila, fizioterapijo za zmanjšanje bolečine ter kinezioterapijo za krepitev tetive ter izboljšanje tehnike skakanja, počepanja in teka. Kinezioterapija vključujejo predvsem izometrične in ekscentrične vaje za krepitev tetive, izboljšanje gibljivosti, zmanjšanje morebitnih nesorazmerij in postopno vračanje k športnim aktivnostim.
Poškodba sinovialne membrane (synovitis)
Sinovitis je vnetje sinovialne membrane, ki obdaja sklep. To stanje lahko povzroči bolečino, oteklino in zmanjšano gibljivost kolena.
Simptomi vključujejo bolečino, oteklino, občutek toplote okoli sklepa in omejeno gibljivost. Dejavniki tveganja vključujejo poškodbe kolena, revmatična obolenja in okužbe.
Diagnostika vključuje klinični pregled, ultrazvok ali MRI za oceno stanja sinovialne membrane in izključitev drugih vzrokov vnetja.
Zdravljenje vključuje počitek, led, protivnetna zdravila in fizioterapijo za zmanjšanje vnetja in bolečine. V redkih primerih je potrebna aspiracija tekočine iz sklepa ali injekcija kortikosteroidov. Kineziološki pristop vključuje vaje za krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti in stabilizacijo kolenskega sklepa.
ZAKLJUČEK
Poškodbe kolena so kompleksne in zahtevajo celosten pristop k diagnostiki in zdravljenju. Poudarek na kineziološkem vidiku zdravljenja omogoča postopno in varno vračanje v aktivno življenje, krepitev mišic in stabilizacijo sklepa ter preprečevanje ponovnih poškodb. Pravilna rehabilitacija in izobraževanje posameznika o pravilni tehniki gibanja sta ključna za dolgoročno zdravje kolenskega sklepa.
Če imate kakršna koli vprašanja ali želite nasvet glede svojih simptomov, nas kontaktirajte preko obrazca na naši spletni strani ali preko e-pošte [email protected]. Z veseljem vam bomo pomagali in skupaj bomo našli najboljšo rešitev.
Avtor članka: Anže Zupan, magister kineziologije