Rama je eden najbolj kompleksnih sklepov v človeškem telesu, saj omogoča širok spekter gibanja, kar pa jo hkrati naredi bolj dovzetno za različne poškodbe. V nadaljevanju bomo obravnavali najpogostejše poškodbe rame, vključno z njihovimi vzroki, simptomi, diagnosticiranjem in zdravljenjem.
ANATOMIJE RAMENSKEGA SKLEPA
Ramenski sklep je eden najbolj kompleksnih in gibljivih sklepov v človeškem telesu. Sestavljen je iz naslednjih kosti: nadlahtnice (humerus), lopatice (scapula), ključnice (clavicula) ter pa prsnice (sternum), preko katere se povezuje s trupom. Te kosti so povezane s sklepnimi površinami, ki jih obdajajo mehka tkiva, vključno s tetivami, mišicami, burzami in vezmi. Ramenski sklep je dejansko skupek več sklepov, pri čemer sta najpomembnejša glenohumeralni sklep (med glavo nadlahtnice in glenoidom lopatice) in akromioklavikularni sklep (med akromionom lopatice in ključnico).
NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE RAMENSKEGA SKLEPA
Izpah rame (Luxatio Humeri)
Izpah rame se pojavi, ko se glava nadlahtnice (humerus) izmakne iz sklepa. Ta poškodba je najpogosteje posledica padcev, športnih poškodb ali prometnih nesreč. Simptomi vključujejo nenadno, hudo bolečino v rami, vidno deformacijo rame, oteklino, omejeno gibanje in občutek nestabilnosti.
Diagnozo postavijo s kliničnim pregledom in rentgenskim slikanjem, ki potrdi izpah in izključi zlome. Zdravljenje vključuje takojšnjo imobilizacijo in hlajenje, postopek repozicije (vračanje sklepa v prvoten položaj), ki ga izvede zdravnik. V hujših primerih lahko sledi operativni poseg. S kinezioterapijo poskrbimo za obnovo gibljivosti in moči.
SLAP lezija (Superior Labrum Anterior and Posterior Lesion)
SLAP lezija (Superior Labrum Anterior and Posterior Lesion) je specifična vrsta poškodbe ramenskega labruma, pri kateri je poškodovan zgornji del labruma, kjer se pritrdi tetiva dolge glave bicepsa. Labrum je fibrohrustančni obroč, ki obdaja sklepno površino glenoida v ramenskem sklepu in povečuje stabilnost sklepa. SLAP lezija vključuje trganje labruma, ki poteka spredaj (anteriorno) in zadaj (posteriorno) od pritrditve tetive dolge glave bicepsa.
Labrum obdaja glenoid in deluje kot tesnilo, ki povečuje površino sklepne jamice, s čimer zagotavlja dodatno stabilnost ramenskega sklepa. Tetiva dolge glave bicepsa se pritrdi na zgornji del labruma, kar je pomembno za funkcijo in stabilnost sklepa.
SLAP lezije so razvrščene v štiri osnovne tipe, pri čemer obstajajo tudi nadaljnje podvrste. Tip I vključuje degenerativne spremembe in poškodbe zgornjega dela labruma brez ločitve. Tip II vključuje ločitev zgornjega labruma od glenoida skupaj s pritrditvijo tetive dolge glave bicepsa, kar je najpogostejša oblika SLAP lezije. Tip III je “bucket-handle tear”, pri katerem je del labruma raztrgan in se pomakne v sklep, medtem ko ostane pritrjena tetiva dolge glave bicepsa. Tip IV je “bucket-handle tear”, ki vključuje tudi delno trganje tetive dolge glave bicepsa.
Vzroki in dejavniki tveganja za SLAP lezije so pogosto posledica akutne travme ali kronične preobremenitve rame. Pogosti vzroki vključujejo ponavljajoče se gibalne vzorce pri športih, kot so metanje žoge, tenis in plavanje, kjer so ramenski gibi ponavljajoči in intenzivni. Padci ali nesreče, pri katerih pride do neposrednih udarcev na ramo ali padcev na iztegnjeno roko, lahko prav tako povzročijo SLAP lezijo. Nenadni sunkoviti gibi, kot so hiter dvig ali vlečenje težkih predmetov, lahko prav tako vodijo do te poškodbe.
Simptomi SLAP lezije vključujejo globoko bolečino v rami in se lahko poslabša pri določenih gibih, kot je dviganje roke nad glavo. Pojavi se zmanjšana moč, zlasti pri premikih nad glavo, in občutek zataknjenosti ali utesnjenosti pri določenih gibih.
Diagnozo SLAP lezije postavijo s kombinacijo kliničnega pregleda in slikovnih preiskav. Klinični pregled vključuje specifične teste, kot so O’Brienov test, Speedov test in Yergasonov test, ki lahko sprožijo bolečino in pomagajo pri lokalizaciji poškodbe. MRI je najpogosteje uporabljena metoda za vizualizacijo labruma in okoliških struktur.
Zdravljenje SLAP lezije je odvisno od resnosti poškodbe, starosti pacienta, stopnje aktivnosti in simptomov. Možnosti zdravljenja vključujejo konzervativno in kirurško zdravljenje. Konzervativno zdravljenje vključuje počitek in izogibanje dejavnostim, ki povzročajo bolečino, uporabo protivnetnih zdravil (NSAID) za zmanjšanje vnetja in bolečine, fizioterapijo in kinezioterapijo za krepitev mišic okoli ramenskega sklepa, izboljšanje gibljivosti ter stabilnosti.
Okrevanje po SLAP leziji je odvisno od vrste zdravljenja. Pri konzervativnem zdravljenju lahko traja več tednov do mesecev, medtem ko po kirurškem posegu rehabilitacija običajno traja štiri do šest mesecev. Rehabilitacija vključuje postopno povečevanje gibljivosti, krepitev mišic in vrnitev k normalnim dejavnostim pod nadzorom fizioterapevta.
Zmrznjena rama (Adhesive Capsulitis) oz. frozen shoulder
Zmrznjena rama je stanje, pri katerem se kapsula rame vname in zgosti, kar omejuje gibanje sklepa. Postopno naraščajoča bolečina in omejena gibljivost rame, zlasti pri rotaciji in dvigovanju roke, so značilni simptomi. Okorelost sklepa lahko traja več mesecev ali let.
Diagnozo postavijo s kliničnim pregledom, vključno s testi gibljivosti, ter z MRI ali ultrazvokom za izključitev drugih težav. Zdravljenje vključuje fizioterapijo, kinezioterapijo za povečanje gibljivosti, protivnetna zdravila za lajšanje bolečin, kortikosteroidne injekcije in v redkih primerih operacijo za sprostitev sklepne kapsule.
Subakromialni burzitis (Bursitis Subacromialis)
Subakromialni burzitis je vnetje burze, majhne vrečke s tekočino, ki se nahaja med akromionom (del lopatice) in rotatorno manšeto. Bolečina na vrhu rame, ki se poslabša pri gibanju, oteklina in občutljivost so glavni simptomi.
Diagnozo postavijo s kliničnim pregledom z različnimi testi za burzitis, ultrazvokom ali MR-jem za potrditev diagnoze in za izključitev drugih poškodb. Zdravljenje vključuje počitek in izogibanje gibom, ki povzročajo bolečino, morebitna zdravila za zmanjšanje vnetja ter terapijo za obnovo funkcije.
Impingement sindrom (Impingement Syndrome)
Impingement sindrom se pojavi, ko mehka tkiva v rami, kot so kite rotatorne manšete ali burze, postanejo stisnjena med kostmi rame. To povzroča bolečino pri dvigovanju roke nad glavo, šibkost v rami in občutek utesnjenosti v rami.
Diagnozo postavijo s kliničnim pregledom in specifičnimi testi za impingement sindrom ter MR-jem ali ultrazvokom za oceno mehkih tkiv. Zdravljenje vključuje počitek in izogibanje dejavnostim, ki povzročajo simptome, fizioterapijo in kinezioterapijo za krepitev in raztezanje mišic. V poštev lahko pridejo tudi protivnetna zdravila, ortikosteroidne injekcije ter v hudih primerih tudi kirurški poseg.
Bankartova lezija (Lesio Bankarti)
Bankartova lezija je specifična poškodba ramenskega labruma, fibrohrustančnega obroča, ki obdaja sklepno jamico (glenoid) in povečuje stabilnost ramenskega sklepa. Ta vrsta poškodbe se najpogosteje pojavi v sprednjem (anteriornem) delu labruma in je običajno posledica travme, ki povzroči anteriorno dislokacijo rame. Anteriorna dislokacija se zgodi, ko se glava nadlahtnice izmika iz svojega normalnega položaja v sklepni jami.
Simptomi Bankartove lezije vključujejo akutno bolečino med dislokacijo, ki se lahko umiri po ponovni postavitvi ramena, vendar se lahko kasneje razvije kronična bolečina in občutek nestabilnosti. Gibanje rame nad glavo ali rotacija pogosto povzročata neugodje in občutek, da se rama lahko ponovno izpahne.
Diagnoza Bankartove lezije običajno zahteva klinični pregled, kjer zdravnik oceni stabilnost sklepa in izvede specifične teste, kot je “test apprehension”, ki preverja občutek nestabilnosti. Poleg tega so pogosto potrebne slikovne preiskave, kot je MR, ki omogoča natančno vizualizacijo labruma in oceno resnosti poškodbe. V nekaterih primerih lahko zdravnik predlaga tudi artroskopijo, minimalno invazivni kirurški postopek, kjer se s kamero pregleda notranjost sklepa in po potrebi opravi popravilo labruma.
Zdravljenje Bankartove lezije je odvisno od resnosti poškodbe in stopnje nestabilnosti sklepa. V blagih primerih se lahko uporabi konzervativno zdravljenje, ki vključuje počitek, uporabo protivnetnih zdravil, fizioterapijo in kinezioterapijo za krepitev mišic okoli ramenskega sklepa ter pa nošenje imobilizacijskih pripomočkov za podporo sklepu. Pri večjih lezijah ali ponavljajočih se dislokacijah pa je pogosto potrebna kirurška intervencija, kjer kirurg artroskopsko popravi raztrgan labrum in obnovi stabilnost sklepa.
Poškodbe rotatorne manšete (Rotator Cuff Tear)
Rotatorna manšeta je sestavljena iz štirih mišic in njihovih kit, ki stabilizirajo ramenski sklep in omogočajo širok razpon gibov. Te mišice so: supraspinatus, infraspinatus, teres minor in subskapularis. Poškodbe rotatorne manšete so pogoste in lahko vključujejo različne vrste poškodb, od vnetij do popolnih ruptur. Spodaj je nekaj bolj pogostih poškodb rotatorne manšete. Simptomi vključujejo bolečino v zgornjem delu rame, ki se povečuje ob gibanju, slabost v rami, pokanje v rami pri določenih gibih in oteženo dviganje roke nad glavo.
Diagnozo postavijo s kliničnim pregledom, ki vključuje specifične teste za rotatorno manšeto, MR-jem ali ultrazvokom za oceno obsega poškodbe. Zdravljenje vključuje počitek in izogibanje dejavnostim, ki povzročajo bolečino, fizioterapijo ter kinezioterapijo za krepitev mišic okoli sklepa ter izboljšanje gibljivosti. Predpisujejo se tudi protivnetna zdravila in v hujših primerih kirurški pose.
A) Tendinitis rotatorne manšete (Tendinitis Cuff)
Tendinitis rotatorne manšete je vnetje ene ali več kit rotatorne manšete. Najpogosteje se pojavi kot posledica prekomerne uporabe ali ponavljajočih se gibov. Najpogostejše oblike tendinitisa v rotatorni manšeti so:
Tendinitis supraspinatusa (Tendinitis Supraspinati) – vnetje kite supraspinatusne mišice.
Tendinitis infraspinatusa (Tendinitis Infraspinati) – vnetje kite infraspinatusne mišice.
Tendinitis teres minor (Tendinitis Teretis Minoris) – vnetje kite teres minor mišice.
Tendinitis subskapularisa (Tendinitis Subscapularis) – vnetje kite subskapularisne mišice.
B) Kalcinacije rotatorne manšete (Calcific Tendinitis)
Kalcinacije rotatorne manšete predstavljajo nalaganje kalcijevih kristalov v tetivah rotatorne manšete, kar je lahko zelo boleče. Kalcinacije se najpogosteje pojavijo v tetivi supraspinatusa, lahko pa tudi v drugih tetivah rotatorne manšete.
C) Bursitis rotatorne manšete (Bursitis Cuff)
Bursitis rotatorne manšete je vnetje burze, ki se nahaja med rotatorno manšeto in akromionom. Ta vnetje povzroča bolečino in oteklino ter omejuje gibanje sklepa.
D) Delne rupture rotatorne manšete (Partial Tears)
Delne rupture rotatorne manšete pomenijo, da je ena ali več kit delno pretrganih, vendar niso popolnoma raztrgane. Delne rupture so pogoste pri starejših ljudeh in športnikih ter so lahko posledica akutne poškodbe ali kronične obrabe.
Delna ruptura supraspinatusa – delna pretrganost kite supraspinatusne mišice.
Delna ruptura infraspinatusa – delna pretrganost kite infraspinatusne mišice.
Delna ruptura teres minor – delna pretrganost kite teres minor mišice.
Delna ruptura subskapularisa – delna pretrganost kite subskapularisne mišice.
E) Popolne rupture rotatorne manšete (Full-Thickness Tears)
Popolne rupture rotatorne manšete pomenijo, da je ena ali več kit popolnoma pretrganih. To je resna poškodba, ki pogosto zahteva kirurški poseg za obnovo funkcije ramenskega sklepa.
Popolna ruptura supraspinatusa – popolna pretrganost kite supraspinatusne mišice.
Popolna ruptura infraspinatusa – popolna pretrganost kite infraspinatusne mišice.
Popolna ruptura teres minor – popolna pretrganost kite teres minor mišice.
Popolna ruptura subskapularisa – popolna pretrganost kite subskapularisne mišice.
F) Avulzijske poškodbe rotatorne manšete (Avulsion Injuries)
Avulzijske poškodbe rotatorne manšete nastanejo, ko se tetiva loči od svoje pritrditve na kost. To se običajno zgodi pri hudi travmi, kot so padci ali nesreče.
G) Kronične degenerativne poškodbe rotatorne manšete (Chronic Degenerative Injuries)
Kronične degenerativne poškodbe rotatorne manšete so posledica dolgoročne obrabe in staranja. Te poškodbe vključujejo tanjšanje kit, manjše raztrganine in zmanjšano elastičnost, kar lahko vodi do popolnih ruptur ob manjših obremenitvah.
Poškodbe tetive dolge glave bicepsa (Caput longum bicipitis brachii)
Tetiva dolge glave bicepsa (Caput longum bicipitis brachii) je ena izmed dveh kit bicepsne mišice, ki poteka skozi ramenski sklep in se pritrdi na nadlahtnico. Zaradi svoje anatomske lege in funkcije je ta tetiva podvržena številnim poškodbam. Spodaj je pregled najpogostejših poškodb tetive dolge glave bicepsa.
Pravočasna in natančna diagnoza, ki jo običajno postavijo s kliničnim pregledom, MR-jem ali ultrazvokom, je ključna za uspešno zdravljenje. Zdravljenje vključuje počitek, protivnetna zdravila, fizioterapijo, kineziološko obravnavo in v nekaterih primerih kirurški poseg.
A) Tendinitis tetive dolge glave bicepsa (Tendinitis Capitis Longi Bicipitis)
Tendinitis tetive dolge glave bicepsa je vnetje te tetive, ki je pogosto posledica preobremenitve ali ponavljajočih se gibov. Simptomi vključujejo bolečino spredaj v rami, ki se poslabša pri dvigovanju roke nad glavo ali pri upogibanju komolca.
B) Tenosinovitis tetive dolge glave bicepsa (Tenosynovitis Capitis Longi Bicipitis)
Tenosinovitis je vnetje tetive in sinovialne ovojnice, ki obdaja tetivo. Ta vnetje povzroča bolečino, oteklino in togost tetive ter omejuje gibljivost rame.
C) Ruptura tetive dolge glave bicepsa (Ruptura Capitis Longi Bicipitis)
Ruptura tetive dolge glave bicepsa je resna poškodba, pri kateri je tetiva popolnoma ali delno pretrga. To se lahko zgodi zaradi nenadne sile ali kronične obrabe. Simptomi vključujejo nenadno ostro bolečino, oteklino, modrice in šibkost v rami ter “Popeye” deformacijo, kjer se mišica bicepsa premakne navzdol proti komolcu.
Delna ruptura tetive dolge glave bicepsa – delna pretrganost tetive, ki povzroča bolečino in šibkost, vendar tetiva ni popolnoma ločena.
Popolna ruptura tetive dolge glave bicepsa – popolna pretrganost tetive, kar vodi do popolne izgube funkcije tetive in značilne deformacije mišice.
D) Subluksacija in dislokacija tetive dolge glave bicepsa (Subluxatio et Dislocatio Capitis Longi Bicipitis)
Subluksacija in dislokacija tetive dolge glave bicepsa se pojavi, ko tetiva izskoči iz “kanala” na nadlahtnici. To je pogosto posledica poškodbe ligamentov, ki držijo tetivo na mestu, ali zaradi kronične nestabilnosti. Simptomi vključujejo bolečino, “pokanje” ali “klikanje” v rami in občutek nestabilnosti.
E) Degenerativne spremembe tetive dolge glave bicepsa (Degeneratio Capitis Longi Bicipitis)
Degenerativne spremembe tetive dolge glave bicepsa se pojavljajo zaradi staranja in dolgotrajne obrabe. Te spremembe vključujejo tanjšanje tetive, zmanjšano elastičnost, mikrotrganja in kalcinacije. Simptomi vključujejo kronično bolečino, občutljivost in zmanjšano gibljivost.
Poškodbe akromioklavikularnega (AC) sklepa
Akromioklavikularni (AC) sklep je pomemben del ramenskega sklepa, ki povezuje akromion (del lopatice) in ključnico. Poškodbe AC sklepa so lahko posledica različnih vzrokov, vključno s travmo, degenerativnimi spremembami in ponavljajočimi se obremenitvami. Spodaj je pregled najpogostejših poškodb AC sklepa.
Natančna diagnoza, ki jo običajno postavijo s kliničnim pregledom in slikovnimi preiskavami, kot so rentgenske slike, MRI ali ultrazvok, je ključna za ustrezno zdravljenje. Možnosti zdravljenja vključujejo konzervativne metode, kot so počitek, protivnetna zdravila, fizioterapija in kinezioterapija, ter v hujših primerih kirurške posege.
A) Akromioklavikularni artritis (Arthrosis Articulationis Acromioclavicularis)
Akromioklavikularni artritis je degenerativna bolezen, pri kateri pride do obrabe hrustanca v AC sklepu. Ta obraba vodi do bolečine, otekanja in zmanjšane gibljivosti. Bolečina se običajno pojavi pri dvigovanju roke nad glavo ali pri čezmernih obremenitvah.
B) Akromioklavikularna dislokacija (Dislocatio Articulationis Acromioclavicularis)
Akromioklavikularna dislokacija je poškodba, pri kateri pride do popolne ali delne ločitve med akromionom in ključnico. Dislokacija je razvrščena v več stopenj glede na resnost:
Tip I: Poškodba vezi brez premika ključnice.
Tip II: Delna dislokacija, kjer je ključnica rahlo premaknjena.
Tip III: Popolna dislokacija z očitnim premikom ključnice.
Tip IV: Popolna dislokacija s posteriornim premikom ključnice.
Tip V: Huda dislokacija z velikim premikom ključnice in pretrganjem vseh vezi.
Tip VI: Redka dislokacija z inferiornim premikom ključnice pod akromion ali korakoid.
C) Akromioklavikularni burzitis (Bursitis Articulationis Acromioclavicularis)
Akromioklavikularni burzitis je vnetje burze, ki se nahaja okoli AC sklepa. Vnetje lahko povzroča bolečino, oteklino in občutljivost nad sklepom, zlasti pri dvigovanju roke nad glavo.
D) Poškodba vezi AC sklepa (Ligamentous Injury)
Poškodba vezi AC sklepa lahko vključuje raztezanje ali trganje ligamentov, ki stabilizirajo sklep. Te vezi vključujejo akromioklavikularne in korakoklavikularne vezi. Poškodba teh vezi vodi do nestabilnosti sklepa in bolečine.
E) Kronična nestabilnost AC sklepa (Chronic Instability)
Kronična nestabilnost AC sklepa se lahko razvije po akutni dislokaciji ali poškodbi vezi, ki ni bila ustrezno zdravljena. Nestabilnost povzroča ponavljajoče se bolečine, občutek nestabilnosti in težave pri izvajanju določenih gibov.
F) AC sklepna impingement sindrom (AC Joint Impingement Syndrome)
Impingement sindrom AC sklepa se pojavi, ko mehka tkiva, kot so kite ali burze, postanejo stisnjene med akromionom in ključnico. To vodi do bolečine in omejene gibljivosti, zlasti pri dvigovanju roke nad glavo.
Sternoklavikularna dislokacija (Dislocatio Articulationis Sternoclavicularis)
Sternoklavikularna dislokacija je poškodba, pri kateri pride do premika sklepne povezave med prsnico (sternum) in ključnico (clavicula). To stanje lahko povzroči bolečino, otekanje in deformacijo v predelu prsnega koša in ključnice.
Poškodbe hrustanca glenoida
Poškodbe hrustanca glenoida lahko vključujejo raztrganje ali obrabo hrustanca, kar vodi do bolečine, nestabilnosti in omejene gibljivosti rame.
Fraktura nadlahtnice (Fractura Humeri)
Fraktura nadlahtnice je zlom nadlahtnične kosti, ki lahko nastane zaradi neposrednega udarca ali padca na ramo. Ta poškodba povzroča hudo bolečino, otekanje in omejeno gibljivost rame.
Fraktura ključnice (Fractura Claviculae)
Fraktura ključnice je zlom ključnice, ki lahko nastane zaradi padca na iztegnjeno roko ali neposrednega udarca. Ta poškodba povzroča bolečino, otekanje in deformacijo v predelu ključnice.
ZAKLJUČEK
V zaključku je pomembno poudariti, da so poškodbe ramenskega sklepa raznolike in zahtevajo strokovno obravnavo. Ramenski sklep je kompleksna struktura, ki omogoča širok obseg gibanja, zato so poškodbe, kot so zlomi, dislokacije, tendinitisi in poškodbe hrustanca, pogoste.
Če imate kakršna koli vprašanja ali želite nasvet glede svojih simptomov, nas kontaktirajte preko obrazca na naši spletni strani ali preko e-pošte [email protected]. Z veseljem vam bomo pomagali in skupaj bomo našli najboljšo rešitev.
Avtor članka: Anže Zupan, magister kineziologije