GROBA ANATOMIJA RAME
Ramenski sklep je večsklepni sistem in velja za najkompleksnejši sklep človeškega telesa. Sestavljen je iz štirih kosti: ključnice, lopatice, nadlahtnice in prsnice, preko katere se povezuje s trupom.
Ker govorimo o večsklepnem sistemu je prav, da omenimo vse sklepe, ki sestavljajo ramenski sklep: glenohumeralni (sklep med nadlahtnico in lopatico), akromioklavikularni (sklep med lopatico in ključnico), sternoklavikularni (sklep med ključnico in prsnico) in skapulotorakalni (»sklep« med lopatico in prsnim košem).
Brez skrbi, nadaljevanje objave bomo skušali čim bolj poenostaviti. Uvod je bil namenjen zgolj pridobivanju predstave o zapletenosti anatomije ramenskega sklepa. Posledica anatomske kompleksnosti je, da obstaja veliko različnih vrst poškodb, ki pa so velikokrat med seboj povezane.
Kot že naslov pove, bomo v tej objavi govorili o nestabilnosti ramenskega sklepa.
IZPAH RAMENA KOT NAJPOGOSTEJŠI VZROK ZA NESTABILNOST RAMENSKEGA SKLEPA
Poznamo več vrst nestabilnosti rame, ki se ločijo glede na smer: sprednja (daleč najpogostejša), zadnja, spodnja in večsmerna. Najpogostejši vzrok za nestabilnost sklepa je sprednji izpah ramena. Do njega pride, ko je glavica nadlahtnice potisnjena iz sklepne jamice na lopatici v smeri naprej in navzdol.
Pri izpahu redko pride zgolj do premika glavice nadlahtnice iz njene sklepne jamice. Temu pojavu so največkrat pridružene tudi poškodbe mehkih tkiv (ali celo kosti), ki so posledica omenjenega premika. To pomeni, da lahko mehanizem izpaha ramena poškoduje tudi sklepno ovojnico, dele sklepne jamice, sluznike (burze), mišice ramenskega obroča, vezi ramenskega sklepa ali kosti.
Omenjena mehka tkiva služijo kot stabilizatorji ramenskega sklepa. V primeru, da se poškodujejo, njihova funkcija postane okrnjena, kar privede do nestabilnosti. To pomeni, da po prvem izpahu ramena obstaja velika možnost za ponovni izpah, ki lahko še dodatno poškoduje sklep.
UKREPANJE OB NESTABILNOSTI RAMENSKEGA SKLEPA
Vsekakor svetujemo, da v primeru izpaha ramena poiščete zdravniško pomoč. Tam boste napoteni na rentgensko slikanje in magnetno resonanco, ki bosta izključili morebitne poškodbe kosti ali mehkih tkiv v vašem sklepu. Glede na diagnozo, podano s strani zdravnika, se lahko glede na posameznika način zdravljenja precej razlikuje.
V primeru prvega izpaha, ki za sabo ni pustil drugih poškodb mehkih tkiv, bo zdravljenje najverjetneje potekalo konzervativno. Podobna vrsta zdravljenja vam bo predpisana v primeru, da ste starejši od 40 let, niste profesionalni športnik in se ne ukvarjate z dejavnostmi, ki zahtevajo gibe z roko nad glavo, sunkovitih gibanj z roko itd. Iz večine študij je namreč razvidno, da se možnost ponovnega izpaha z leti manjša.
Operativno zdravljenje vam bo predpisano v primeru, da ste profesionalni športnik, mlajši od 20 let, je poškodba ramenskega sklepa preobsežna, da bi lahko bila pokrita s konzervativnim tipom zdravljenja ali če vas nestabilnost ramena ovira pri vsakodnevnih opravilih.
Izbira tipa zdravljenja je torej odvisna od več dejavnikov: starosti, ravni športne aktivnosti, življenjskega sloga, tipa poškodbe in zdravniške presoje.
OKREVANJE PO OPERACIJI RAME
Po operaciji zaradi nestabilnosti ramenskega sklepa bo okrevanje v grobem razdeljeno v 3 faze, ki se lahko med seboj tudi prepletajo. Seveda se lahko trajanje faz med posamezniki razlikuje, vendar obstaja časovni okvir, katerega se je med rehabilitacijo smiselno držati. Velja pravilo: bolje je, da določena faza traja dalj časa, kot pa da se nam v rehabilitacijskem procesu mudi.
FAZA 1: 0-6 tednov po operaciji
V prvi fazi je pomembno najprej zaščititi operirano ramo in ji dati čas, da se rane dodobra zacelijo. To pomeni, da operirani ramenski sklep sprva popolnoma miruje (pomoč opornic), nato pa se postopoma začne razgibavati z namenom dosega predpisanih obsegov giba ramena za prvo fazo. Pri tem uporabljamo večinoma pasivna gibanja (ob pomoči terapevta), vključujemo pa lahko tudi nekatera aktivna gibanja. Za prvo fazo je pomembna vzpostavitev kontrole gibanja lopatice ter njene aktivne stabilizacije. V zadnjem delu prve faze začnemo z vajami za moč mišic ramenskega obroča, ki naj bodo izometrične (napenjanje mišic v statičnem položaju) in v predpisanem obsegu giba.
FAZA 2: 6-12 tednov po operaciji
Po šestih tednih od operacije naj bi prešli na drugo fazo rehabilitacije. Pogoji za vstop v drugo fazo so odsotnost bolečine, zaceljene operativne rane in izpolnjeni kriteriji obsega gibanja rame. V tej fazi se osredotočimo predvsem na pridobitev polne gibljivosti sklepa. Za izjemo velja le odročen položaj v kombinaciji z zunanjo rotacijo ramena, saj potiska glavo nadlahtnice v smeri naprej (kar lahko znova poškoduje sprednji del ramenskega sklepa). Pri pridobivanju gibljivosti moramo biti zelo strpni in se držati načela postopnosti. Prav tako v tej fazi dodamo dinamične vaje za moč, ki pa naj bodo izvedene v pridobljenem obsegu giba. Pomembno je, da se držimo vaj za moč v skapularni ravnini (glej sliko), ki velja za najmanj invazivno za naš ramenski sklep.
FAZA 3: 12-20 tednov po operaciji
V tej fazi moramo biti še posebej pozorni na postopnost obremenjevanja sklepa. Tudi, če se posameznik počuti dovolj pripravljen za vrnitev v vsakdanje aktivnosti, temu po vsej verjetnosti še ni tako. Omenjeno razmišljanje je lahko zelo nevarno za ponovitev poškodbe, zato je pomembno, da se do konca zdravljenja držimo podanih smernic.
V zadnji fazi nadaljujemo s postopnim obremenjevanjem mišic ramenskega sklepa. Pomembno je, da se sprva izogibamo vsem vajam, ki povzročajo stres na sprednji del ramenskega sklepa (težka vertikalna vlečenja in potiskanja v ekstremnih ravninah gibanja). Izbrane vaje za moč moramo torej progresivno stopnjevati, vendar pri tem ne preveč hiteti. Zadnja faza se konča, ko dosežemo polno gibljivost ramenskega sklepa v vseh ravninah ter moč pri vseh osnovnih gibalnih vzorcih. Vrnitve v normalno športno aktivnost naj ne bo pred dosegom primerljive moči in gibljivosti poškodovanega sklepa v primerjavi z nepoškodovanim (<15 % razlike).
ZAKLJUČEK
V primeru, da iščete pomoč pri okrevanju po operaciji ramena, smo vam z ekipo A-Z treninga na voljo za vodenje po opisanih fazah. Po drugi strani pa seveda upamo, da do zgoraj opisanih težav sploh ne bo prišlo. Zato vam priporočamo, da v svoj urnik umestite vadbo z bremeni vsaj dvakrat tedensko. V spodnjem videu vam predstavljamo 5 vaj, ki jih lahko umestite v svoj trenažni proces z namenom preventive pred poškodbami ramenskega sklepa. Vaje lahko vključite tako v ogrevanje kot v glavni del vadbene enote.
Avtor članka: Žiga Pečnik, dipl. kineziolog