Zvin gležnja je najbolj pogosta športna poškodba. Predstavlja okoli 45% vseh poškodb. V članku boste izvedeli kako reagirati po zvinu gležnja.

Večina zvinov je inverzijskih, kar pomeni, da se stopalo “zvrne” navznoter, pri tem pa se poškodujejo vezi na zunanji strani skočnega sklepa.

Zvine gležnja razdelimo v tri kategorije oziroma stopnje. Pri prvi stopnji je izguba funkcije minimalna, ligamenti so pri tem lahko nategnjeni. Druga stopnja že povzroči zmanjšanje gibljivosti v skočnem sklepu, ob tem pa je 1 ligament popolnoma poškodovan. V tej stopnji se stopalo ne more več normalno obremenjevati, hkrati pa nastaneta blaga do zmerna podplutba in oteklina. V tretji stopnji je podplutba zelo močna, popolnoma poškodovana sta vsaj 2 ligamenta, hkrati pa se tudi izgubi funkcija gležnja, kar pomeni, da ga poškodovanec ne more več obremenjevati. Najpogostejša je druga stopnja zvina.

Kaj lahko ob zvinu gležnja naredimo sami?

Pri zvinu gležnja velja načelo PRICE, kar pomeni:

• P (protection) = gleženj je potrebno zaščititi, da ne pride do poslabšanja poškodbe.
• R (rest) = potrebno je počivati.
• I (ice) = gleženj je potrebno hladiti. Led ima analgetičen učinek (zmanjšanje bolečine). Hlajenje se priporoča do 48 ur po poškodbi in sicer vsako drugo uro za 30 minut.
• C (compression) = ustvarjena kompresija bo zmanjšala otekanje.
• E (elevation) = dvigniti nogo 30 cm nad nivo srca, kar bo prav tako zmanjšalo otekanje.

Z načelom PRICE je potrebno začeti čim prej po poškodbi in se ga izvaja prvih 48 ur po poškodbi. Zelo priporočljivo je tudi, da ob močnejšem zvinu obiščemo zdravnika. Le-ta bo z diferencialno diagnostiko izključil možnost zloma.

Kako naprej?

Pomembno je, da se čim prej začne z razgibavanjem gležnja. To ne pomeni, da takoj začnemo s hojo, temveč da štartamo z razgibavanjem v mlačni slani vodi.

Zdravljenje gležnja je vedno funkcionalno, kar pomeni, da se izogibamo imobilizaciji sklepa in čim prej začnemo z razgibavanjem in obremenjevanjem.

Razgibavanje izvajamo v vse smeri in sicer s tako amplitudo giba, kot smo jo zmožni izvesti. Ko je gibljivost popolna v vse smeri, začnemo dodajati upor. To je najlažje izvedljivo s pomočjo elastičnega traku.

Rehabilitacija gležnja je za vse tri stopnje zvina enaka. Razlikuje se le po času okrevanja.

Cilj je, da si po poškodbi čim hitreje povrnemo polno gibljivost skočnega sklepa. Ko sklep ni več otečen in je možno stopiti na eno nogo začnemo tudi s propriocepcijo. To je vadba ravnotežja in stabilizacije sklepa.

Uporaba opornice ali taping?

Za športnike se prvih 6 tednov po močnejšem zvinu priporoča tudi uporaba opornice med treningom. Opornica je bolj učinkovita kot taping, saj le-ta zelo hitro popusti in s tem izgubi svojo fukcijo.

Zaključek

Takoj po zvinu gležnja je potrebno začeti z metodo PRICE. Ob močnejšem zvinu se priporoča obisk zdravnika zaradi izključitve morebitnih drugih poškodb. Čim prej moramo začeti z razgibavanjem gležnja, da ohranimo oziroma pridobimo nazaj gibljivost. Kasneje moramo vključiti tudi vaje moči in propriocepcije.

Po zvinu je zelo pomembno, da rehabilitacijo opravimo do konca, saj bomo s tem zmanjšali možnost ponovnega nastanka poškodbe in nastanka funkcionalne nestabilnosti gležnja.

Avtor članka: Anže Zupan, dipl. kineziolog