SAMOMASAŽA S PENASTIM VALJČKOM

Kot nam že samo ime pove, gre pri samomasaži za posebno tehniko masiranja, katere se lahko poslužimo kar sami, torej brez maserja. Največkrat gre za masažo s pomočjo rekvizitov različnih oblik – največkrat so to valjčki in žogice. Ti pripomočki se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti, obliki in trdoti. Nekateri so povsem gladki, medtem ko imajo drugi posebne izrastke, ki naj bi služili za bolj agresivno vrsto masaže in učinkovitejše zadevanje naših zatrdelih mišic. Pripomočke za samomasažo danes najdemo že v vsakem fitnesu, ljudje pa jih tam uporabljajo predvsem na začetku ali koncu treninga. Zakaj? Samomasaža naj bi imela kar nekaj pozitivnih učinkov na naše telo, tako v fazi ogrevanja kot v fazi ohlajanja. Pa preverimo, če je temu res tako.

KATERI NAJ BI BILI POZITIVNI UČINKI VALJČKANJA?

• Sproščanje mišičnih fascij (= tanka vrsta vezivnega tkiva, ki ovija in povezuje naše mišice).
• Pospeševanje prekrvavitve mišic.
• Pospešitev odplakovanja toksinov iz mišic.
• Izboljšanje športne zmogljivosti (zaradi izboljšanega obsega gibanja nekaterih sklepov).
• Generalno boljše počutje.
  Nekateri strokovnjaki zagovarjajo samomasažne tehnike kot učinkovito orodje za pripravo telesa na trening in regeneracijo mišičnega sistema po treningu. Spet drugi se valjčkanja izogibajo češ, da je to le izguba časa. Kdo ima prav?

POZITIVNI UČINKI SAMOMASAŽE – MIT ALI RESNICA?

Če pri iskanju odgovora na vprašanje iz prejšnjega poglavja izhajamo iz ugotovitev novejših raziskav, ki so bile narejene na temo učinkovitosti valjčkanja na športno zmogljivost, lahko vidimo, da valjčkanje ni tako »vau«, kot se sprva zdi.

Schroeter idr. (2023) v svoji raziskavi ugotavljajo, da valjčkanje nima vpliva na izboljšanje prekrvavitve mišice, niti na odplakovanje toksinov. Wiewelhove idr. (2019) in Hodgson idr. (2018) pišejo o neučinkovitosti valjčkanja na izboljšanje športnikove zmogljivosti.

Na drugi strani so v letošnji pregledni študiji Martinez – Aranda idr. (2024) zaznali blage pozitivne učinke valjčkanja na zmanjševanje občutka zategnjenosti mišic, Konrad idr. (2022) pa kratkotrajno povečanje obsega giba nekaterih sklepov (predvsem kolena).

Torej, mit ali resnica? Če sledimo ugotovitvam znanstvenih raziskav, se odgovor na vprašanje nagiba bolj na stran mita kot resnice. Vseeno pa moramo biti pri interpretaciji raziskav previdni, saj vse zgoraj omenjene zajemajo le fiziološke odzive človeškega telesa na valjčkanje. Njihov fokus ni usmerjen v psihološko komponento posameznikov ob samomasaži, ki je v vsakem trenažnem procesu še kako pomembna.

Namen tega zapisa je vse prej kot poskus odvračanja od uporabe valjčkov in žogic. Sploh, če vam to pred ali po treningu prija ali vas celo nekoliko sprosti. Če menite, da valjčkanje pozitivno vpliva na vaše počutje, vam svetujemo, da ga uporabljate še naprej. Če se valjčkate samo zato, ker ste to videli pri prijatelju, sami pa pri tem neskončno trpite, lahko valjček brez slabe vesti pustite v kotu telovadnice. Naj se na njem muči nekdo drug.

PRIPOROČILA ZA SAMOMASAŽO

Prvi in najbolj pomemben nasvet, ki vam ga bomo podali je, da z valjčkanjem ne pretiravate in s tem izgubljate vašega dragocenega časa. Sploh, če valjčkanje uporabljate v prvem delu treninga – ogrevanju. Obstaja namreč veliko drugih efektivnejših načinov za pripravo na glavni del vadbene enote.

Tako kot pri vseh ostalih masažnih tehnikah je pomembno, da so mišice, katere masirate, čim bolj sproščene. Za premikanje telesa po valjčku si pomagajte z rokami (kadar masirate noge) in nogami (kadar masirate dele trupa). S tem boste preprečili aktivacijo mišic, ki jih želite sprostiti.

Samomasažo uporabljajte le, če vam to ustreza. Nekaterim bo valjčkanje izzvalo neprijetno bolečino, drugim bo ta ista bolečina prijala. Ne zanašajte se na občutke soseda, raje se osredotočite na to, kar občutite sami.

Ne kupujte dragih pripomočkov za samomasažo. Sprva raje preizkusite, ali vam takšna oblika sproščanja sploh ustreza. Doma boste zagotovo našli kakšno staro teniško žogico, ki lahko daje podobne učinke kot namenski pripomočki.

Avtor članka: Žiga Pečnik, dipl. kineziolog